|
Informacija o sofinanciranju
Naša kmetija je vključena v naslednje ukrepe v okviru Programa razvoja podeželja, iz katerih letno prejmemo sredstva za izvajanje le-teh:
|
Ekološko kmetovanje (ukrep 11)
|
Cilji: Spodbuditi kmetijska gospodarstva za izvajanje ekološkega načina kmetovanja
Pričakovani rezultati: Prispevek k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine, varovanju okolja nasploh. |
Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep 13)Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (ukrep 4.1. - Prilagajanje na podnebne spremembe) Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (ukrep 4.1. - Prilagajanje na podnebne spremembe) |
Cilji: Ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD). Pričakovani rezultati: Plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnostni rabi kmetijskih zemljišč. Naziv aktivnosti
Naložba v postavitev rastlinjaka s kapljičnim namakanjem Povzetek Kmetija je na 18. javnem razpisu kandidirala za sofinanciranje postavitve dveh rastlinjakov velikosti 10x30m, vključno s kapljičnim namakanjem, senčilno mrežo ter avtomatizirano regulacijo mikro-klime v rastlinjakih. Glavne dejavnosti Postavitev dveh rastlinjakov v velikosti 10x30m z vso pripadajočo opremo Cilji - Blaženje posledic podnebnih sprememb zaradi zaščite pred vremenskimi ujmami - Izboljšanje pestrosti in odpornosti kmetijskega gospodarstva preko diverzifikacije z zmožnostjo pridelave skozi vso leto - Stabilizacija pridelave kakovostne ekološke zelenjave Pričakovani rezultati - Zaščita zelenjave v vseh vremenskih pogojih - Več pridelane zelenjave v vseh letnih časih, predvsem pozno jeseni, pozimi in spomladi - Velika pestrost pridelane ekološke zelenjave za povečanje samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji Naziv aktivnosti Naložba v ureditev zasebnega namakalnega sistema in postavitev trajnega nasada orehov Povzetek Kmetija je na 19. javnem razpisu kandidirala za sofinanciranje ureditve zasebnega namakalnega sistema (vodni zbiralnik, črpališče, cevovod), oroševanja na nasadu jablan, kapljičnega namakanja borovnic, namakanja zelenjave ter postavitve trajnega nasada orehov. Glavne dejavnosti Naprava vodnega zbiralnika precednih padavinskih voda vključno s črpališčem ter cevovodi do nasadov; Naprava oroševanja na 1ha nasadu jablan za namen protislanske zaščite; Naprava kapljičnega namakanja na nasadu ameriških borovnic; Nakup rolomata za namakanje zelenjave; Naprava trajnega nasada orehov v velikosti 1,5ha. Cilji - Blaženje posledic podnebnih sprememb zaradi zaščite pred vremenskimi ekstremi (pozebe, suše) - Izboljšanje pestrosti in odpornosti kmetijskega gospodarstva preko diverzifikacije z napravo nasada orehov z pozno brstečimi sortami. - Stabilizacija pridelave kakovostnega ekološkega sadja (jabolka, borovnice) ter zelenjave (preko 40 različnih vrst) Pričakovani rezultati - Zaščita jablan v primeru spomladanske pozebe - Več pridelane zelenjave in sadja skozi sezono zaradi možnosti zaščite pridelka v primeru pozebe, kot tudi suše - Velika pestrost pridelanega ekološkega sadja in zelenjave za povečanje samooskrbe s sadjem in zelenjavo v Sloveniji |
|
Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (ukrep 4.1 - Prilagajanje na podnebne spremembe)
Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije: Mikrozelenjava od semena do krožnika Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) KROŽENJE HRANIL, ORGANSKE SNOVI, PROCESOV IN INFORMACIJ V KMETIJSTVU (primer govedorejske kmetije) Projekt EIP: Pridelava gob na kmetiji in njena vloga v krožnem gospodarstvu pri pripravi kakovostnega gnojila, primernega za ekološko pridelavo. Projekt EIP: Inovativno namakanje za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ob trajnostnem varovanju tal in vodnih virov Projekt EIP: Kmetijstvo brez odvečne plastike – alternativni materiali in prakse za redukcijo uporabe plastike na kmetijah - rPLAST Projekt EIP: Pridelava jagodičja v zavarovanih prostorih – EIP PRIJAZNA IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno |
Naziv aktivnosti
Izboljšanje konkurenčnosti ekološkega kmetijskega gospodarstva Turinek Povzetek Kmetija je na 9. javnem razpisu kandidirala za sofinanciranje postavitve protitočnih mrež na sadovnjaku jablan in borovnic ter zasaditve mladega nasada jablan starih sort hkrati s protitočno mrežo Glavne dejavnosti Postavitev protitočnih mrež na treh nasadih v skupni površini 1,58 ha; zasaditev 580 sadik starih sort jablan na srednje bujni podlagi M7. Cilji - Blaženje posledic podnebnih sprememb zaradi zaščite pred vremenskimi ujmami - Izboljšanje pestrosti in odpornosti kmetijskega gospodarstva preko diverzifikacije (s starimi sortami jablan na srednje bujnih podlagah, ki so bolj odporne na sušo in škodljivce) - Stabilizacija pridelave kakovostnega ekološkega namiznega sadja Pričakovani rezultati - Zaščita sadja v primeru neurij s točo - Več pridelanega sadja v vsakih vremenskih pogojih - Velika pestrost pridelanega ekološkega sadja za zadovoljevanje potreb po ekološkem sadju v Sloveniji Naslov projekta: Mikrozelenjava od semena do krožnika Akronim: »Mikrozelenjava« Trajanje projekta: 12.12.2023 ‐ 13.12.2024 Program: Iz naslova 6. javnega razpisa za podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij. Partnerji: KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (vodilni partner), KO‐SI d.o.o., KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Dolar media‐Jan Dolar s.p., Izobraževalni center Piramida, Biotehniška šola Maribor, kmetija Katja Temnik, kmetija Branko Kovačec , kmetija Bernard Jelen, Ekološko kmetijstvo in izobraževanje »Zlate misli«‐Matjaž Turinek s.p. Cilj in pričakovani rezultati: Cilj je skupaj z pridelovalci priti do enostavne in optimalne tehnologije pridelave mikrozelenjave na kmetijah. Popestriti in povečati ponudbo zelenjave s kmetij, predvsem v zimskih mesecih, ko sveže zelenjave v ponudbi primanjkuje. Mikrozelenjavo se da v prehrani odlično kombinirati z ostalo sezonsko zelenjavo, zato je cilj ozavestiti potrošnike o pomenu mikrozelenjave v kulinariki. - Dodaten prispevek k samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji ‐ Predvsem v zimskih mesecih povečana pridelava in posledično trženje zelenjave na kmetijah ‐ Zmanjšan vpliv na okolje v primerjavi z gojenjem klasične zelenjave ‐ Boljša izkoriščenost obstoječih prostorov na kmetijah za gojenje zelenjave ‐Izboljšave v tehnologiji pridelave mikrozelenjave ‐ Zmanjšana poraba fitofarmacevtskih sredstev, saj jih v predelavi ne bomo uporabljali ‐ Zmanjšana uporaba umetnih gnojil, katerih ne bomo uporabljali ‐ Povečanje pestrosti ponudbe s kmetij na tržnicah in kmečkih trgovinah ‐ Povečana obstojnost zelenjave v primerjavi z rezano zelenjavo, saj bo zelenjava obstojna predvidoma do enega tedna v hladilniku uporabnikov (kar bomo tudi preizkusili) Koordinator projekta (vodilni partner): UNIVERZA V LJUBLJANI, Biotehniška fakulteta Partnerji:
Trajanje projekta: 15.11.2019 do 14.11.2022 Kontaktna oseba: izr. prof. dr. Marija Klopčič, [email protected], 01 3203 855 POVZETEK S projektom želimo v sodelovanju s kmetijami vključenimi v projekt posredovati znanja in novo pridobljene izkušnje glede krogotoka hranil, organske mase in procesov drugim govedorejskim kmetijam v Sloveniji (in v EU). Projekt bo prispeval k izboljšanju produktivnosti, prožnosti in konkurenčnosti živinorejske proizvodnje, izboljšanju in upravljanju rabe razpoložljivih virov z namenom zmanjševanja količine odpadkov in izboljšanje okoljske trajnosti živinorejske proizvodnje. Rezultati našega projekta bodo prispevali k izboljšanju dobrih kmetijskih praks na kmetijah z namenom izboljšanja sprejemljivosti (percepcije) pri potrošnikih in reševanju družbenih izzivov povezanih z dobrim počutjem živali, kakovostjo in varnostjo proizvodov, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in zagotavljanjem storitev različnih ekosistemov. Preko poznavanja sprememb mikro-klime (temperature, vlage in pretoka zraka) v hlevu (izmerjen s pomočjo senzorjev) in izmerjenih emisij nekaterih toplogrednih plinov bomo s strokovno in znanstveno utemeljenimi izboljšavami (tudi v sodelovanju s tujimi raziskovalci), ki jih bomo predlagali v projekt vključenim kmetijam, prispevali h zmanjšanju negativnih učnikov vročinskega stresa na živali ter k blaženju podnebnih sprememb. Z inovativnimi rešitvami vezanih na sisteme reje in namestitve živali bomo prišli do izločkov (organskih gnojil, komposta, urina/fekalij), ki bodo ob pravilni uporabi le-teh pomembno vplivali na izboljšanje rodovitnosti tal in povečanje biotske raznovrstnosti (predvsem trajnega travinja). Cilji projekta:
Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Povezava do spletne strani projekta: https://krogotok.holstein.si/ Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom ''Pridelava gob na kmetiji in njena vloga v krožnem gospodarstvu pri pripravi kakovostnega gnojila, primernega za ekološko pridelavo'' se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam. Vodilni partner: Univerza v Mariboru Vodja projekta: izr. prof. dr. Tomaž Langerholc ([email protected]) Projektni partnerji:
Opis projekta: Lignocelulozni odpad je pogost odpadek na kmetijah. Nastaja pri praktično vseh kmetijskih in gozdarskih pridelavah in predelavah. Namesto pojmovanja tega materiala kot odpada, primernega zgolj za nekontroliran mikrobiološki razkroj ali sežig, ga je v luči krožnega gospodarstva možno dalje uporabiti za gojenje jedilnih in medicinskih gob, kompostiran izrabljen substrat za gobe pa kot organsko gnojilo. S tem zaključimo snovni tokokrog na kmetiji, znižamo potrebo po živinskih gnojilih in posredno porabo vode, saj so gobe glede porabe le-te zelo nezahtevne. Manjša poraba vode v primerjavi z živinorejo je ključna v boju proti podnebnim spremembam. V predlaganem projektu bomo na dveh kmetijah vzpostavili pilotno pridelavo gob kot diverzifikacijsko dejavnost in vir dohodka na kmetiji. Kot substrat za rast gob bomo uporabili odpadni lignocelulozni material, ki nastaja na kmetijah. Izrabljen gobji substrat, ki je prepreden z micelijem, bomo po kompostiranju uporabili kot učinkovito organsko gnojilo. Zaradi gobjega metabolizma se v kompostiranem izrabljenem substratu namreč poveča biodostopnost dušika, fosforja in kalija. Uporabnost kompostiranega izrabljenega substrata kot gnojila bomo testirali v pridelavi paradižnika na treh kmetijah. Med plodovkami, ki jih v zaščitenih prostorih največ pridelujemo, smo kot testno rastlinsko vrsto izbrali paradižnik, ki je med najbolj zahtevnimi glede klimatskih in talnih pogojev (založenosti tal s hranili in dostopnost hranil). Paradižnik bomo pridelovali v različnih pogojih (rastlinjak, na prostem) in različnih pridelovalnih sistemih (integrirani, ekološki in biodinamični sistem pridelave), kar nam bo omogočilo analizirati uporabnost in agronomsko učinkovitost tega v strokovni javnosti malo poznanega organskega gnojila. Predvidevamo, da bo zaradi nespecifičnega zvišanja odpornosti rastlin gnojilo pripomoglo tudi k zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Projekt je naravnan trajnostno, saj je namen usposobiti kmetije za dolgoročno pridelavo gob kot del krogotoka snovi na kmetijskih gospodarstvih. Projekt zasleduje cilje, zapisane v poudarkih in usmeritvah različnih organov EU. Projekt omogoča povečanje uporabe stranskega produkta pri pridelavi gob (kompostiran izrabljen gobji substrat) in s tem povečanje deleža krožnega gospodarstva v slovenskem kmetijstvu, kar ima pozitivne učinke na klimatske, prehranske in gospodarske vidike razvoja, ki so zapisani tudi v Strategiji prehranske varnosti Evrope do leta 2025. Cilji in rezultati projekta V okviru projekta EIP Gobe smo se zavezali, k trajnostni rešitvi problematike ligno-celuloznega odpada na nivoju kmetijskih gospodarstev. Z vzpostavitvijo gobarn na dve kmetijskih gospodarstvih smo prikazali možnost uporabe ligno- celuloznega odpada, kot osnovni substrat za pridelavo gob. Nadalje smo s tem omogočili kmetiji vir dodatnega zaslužka (predvsem vir zaslužka, ki ni vezan na vse bolj spreminjajoče se vremenske pogoje), pripomogli k boljšemu kroženju naravnih virov na kmetiji in večjemu trajnostnemu razvoju kmetijstva. Izrabljen gobji substrat je bil kompostiran in nadalje uporabljen kot kakovostno gnojilo v rastlinski pridelavi. Na ta način smo trajnostno pripomogli k zmanjšanju porabe kemično-sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev, vode in energentov. Zaradi sposobnosti encimov višjih gliv, da lahko učinkovito razgrajujejo tudi različne umetne organske molekule (herbicide, insekticide, ogljikovodike) in jih pretvorijo v naravi neškodljive snovi pripomoremo k učinkovitem razstrupljanju, bogatenju tal in čiščenju voda na sami lokaciji nastanka potencialnega onesnaženja, hkrati pa lahko na dolgi rok revitaliziramo kmetijske površine, ki so bile v preteklosti zaradi obsežne uporabe agro-kemikalij močno degradirane. Vzpostavljeni obrati predstavljajo odličen učni poligon za študente, kmete in druge ljudi, ki stremijo k prehodu na bolj trajnostno rabo naravnih virov in pridelavo hrane višje kakovosti. Viri sofinanciranja projekta: PRP 2014–2020 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Trajanje projekta: 30.11.2020 – 29.11.2023 Projekt EIP: Inovativno namakanje za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ob trajnostnem varovanju tal in vodnih virov se izvaja v okviru intervencije IRP31: Podpora za projekte Evropskega partnerstva za inovacije (EIP), sklop 20 – Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam na kmetijskih gospodarstvih z inovativnimi pristopi pametnega, trajnostno naravnanega namakanja ter racionalne rabe vode. Vodilni partner: KGZS Zavod Ptuj, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj Partnerji v projektu:
Višina odobrenih sredstev: 299.569,99 EUR Skupna vrednost projekta: 428.569,34 EUR Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (33,90%) in proračuna Republike Slovenije (66,10%). KRATEK POVZETEK PROJEKTA Projekt EIP se osredotoča na trajnostno kmetijstvo z izboljšanjem učinkovite rabe vode, prilagajanjem na podnebne spremembe in zmanjševanjem negativnih vplivov na okolje. Preučuje rešitve za optimizacijo namakanja, zmanjšanje onesnaževanja in povečanje odpornosti kmetijske pridelave na sušo in druge ekstremne vremenske razmere. Projekt bo izboljšal učinkovitost rabe vode z naprednimi sistemi za namakanje, uvajanjem na sušo odpornih sort poljščin ali uvajanjem novih rastlin, ter zmanjševanjem izpiranja nitratov v podtalnico. Povečala se bo tudi biotska raznovrstnost z medvrstnimi posevki, zastirkami ali biorazgradljivimi materiali, s čimer se bo povečala produktivnost in konkurenčnost kmetijskih gospodarstev. Preizkusili in testirali bodo enostavne napovedne modele za natančnejše odločanje o količini vode za namakanje, ter poskrbeli za prenos znanja v prakso. V okviru projekta se bodo izvajali praktični preizkusi na več kmetijskih gospodarstvih, kjer se bodo preverjale različne rešitve in tehnologije, kar bo pripomoglo k povečanju hektarskega donosa in izboljšanju kakovosti pridelkov. VSEBINA PROJEKTA EIP Projekt naslavlja prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe z inovativnimi praksami pametnega in trajnostnega namakanja ter racionalne rabe vode. Namen projekta je optimizacija porabe vode, ohranjanje tal, zmanjšanje vplivov na okolje, prilagoditev kmetijskih praks za večjo odpornost na ekstremne vremenske razmere, digitalizacijo namakalnih procesov ter ohranjanjem biotske pestrosti. Projekt je skladen s cilji trajnostnega kmetijstva, saj spodbuja konkurenčnost, digitalizacijo, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in blaženje podnebnih sprememb. Poudarki projekta so naslednji:
PRIČAKOVANI KLJUČNI REZULTATI Projekt EIP je usmerjen v spodbujanje trajnostnega upravljanja z vodnimi viri ter prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Osredotoča se na uporabo sodobnih tehnologij, kot so senzorji, brezpilotni letalniki, satelitski posnetki in umetna inteligenca, ki omogočajo natančnejše spremljanje potreb po vodi in bolj učinkovito namakanje. S tem želimo zmanjšati porabo vode, izboljšati stanje tal ter povečati kakovost in stabilnost pridelkov. Pomemben del projekta je tudi uvajanje odpornejših rastlinskih vrst, spremembe kolobarjev in uporaba naravi prijaznih materialov, kar prispeva k boljši prilagoditvi na sušo in druge vremenske ekstreme. S prilagojenim gnojenjem ter zmanjšano uporabo kemičnih sredstev zmanjšujemo vpliv na okolje in skrbimo za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Projekt krepi sodelovanje med kmeti, svetovalci in raziskovalci ter spodbuja izmenjavo znanja in uporabo inovacij v praksi. S tem želimo krepiti odpornost kmetij, izboljšati trajnostno rabo naravnih virov in povečati konkurenčnost slovenskega kmetijstva. POVEZAVE - Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: https://agriculture.ec.europa.eu/common-agricultural-policy/rural-development_en - Skupna kmetijska politika: https://skp.si/ - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP): https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrano/ Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) Kmetijstvo brez odvečne plastike – alternativni materiali in prakse za redukcijo uporabe plastike na kmetijah, AKRONIM: rPLAST, 1. JAVNI RAZPIS ZA INTERVENCIJO podpora za projekte EIP Vodilni partner: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota Partnerji:
Trajanje projekta: 24.4.2025 – 24.4.2028 POVZETEK Projekt rPLAST se osredotoča na zmanjšanje uporabe plastike v kmetijstvu, ki postaja vse večji okoljski problem, kljub temu da plastika pomembno prispeva k učinkovitosti kmetijske proizvodnje. V kmetijstvu se plastika pogosto uporablja za zaščito pridelkov, shranjevanje krme in pakiranje, kar povzroča velik ekološki odtis, saj se ti materiali težko reciklirajo in pogosto končajo v naravi. Plastika se zelo počasi razkraja, pri čemer sprošča mikroplastiko in škodljive kemikalije, ki onesnažujejo tla, vodo in zrak. Čeprav plastika pomaga povečati pridelke in učinkovito izkoriščanje virov, so njene negativne posledice za okolje izziv, ki ga je treba nujno nasloviti. Izobraževanje kmetov in širša ozaveščenost javnosti o pomenu zmanjšanja plastičnih materialov v kmetijstvu sta prav tako pomembna elementa projekta. Med drugim bo to podprto z izdajo tiskanega priročnika z naslovom »Kako zmanjšati uporabo plastike na kmetiji?« ter z različnimi oblikami usposabljanj in širjenjem dobrih praks. Projekt bo prispeval k bolj trajnostnemu in okolju prijaznemu kmetijstvu, saj bo z uvajanjem novih metod omogočil kmetom prehod na okolju prijaznejše tehnologije. Ključno bo sodelovanje med kmeti, raziskovalci, industrijo in zakonodajalci, da se zagotovi dolgoročna trajnost kmetijske proizvodnje. Učinkovito izvajanje teh ukrepov bo imelo dolgoročne pozitivne učinke: zmanjšanje količine odpadkov, večjo proizvodno učinkovitost, okrepljeno krožno gospodarstvo ter boljšo informiranost kmetovalcev o trajnostnih praksah. GLAVNE DEJAVNOSTI V prvem letu projekta bomo vzpostavili praktične poskuse na vseh vključenih kmetijah, kjer bomo opredelili začetno stanje ter spremljali količino, vrsto in analizo uporabe plastike v proizvodnih ali storitvenih procesih na kmetijah. V drugem letu bomo uvedli spremembe (alternativne materiale in/ali prakse) ter spremljali enake parametre kot v prvem letu. S primerjalno analizo obeh let bomo ocenili vpliv sprememb na zmanjšanje plastike na kmetiji ter potencial širše uporabe teh praks. Zbiranje podatkov o količini in vrsti plastike bo potekalo digitalno, analiza podatkov pa bo omogočena v aplikaciji Farm Manager, ki jo bomo za ta projekt nadgradili s funkcionalnostjo za oceno porabe plastike v različnih kmetijskih procesih. To bo omogočilo izvedbo primerjalnih analiz ter pripravo modelnih izračunov vpliva različnih ukrepov na zmanjšanje plastike in njihovega ekonomskega učinka. Projekt rPLAST se bo osredotočil predvsem na intenzivne oblike kmetijstva, kjer se plastika največ uporablja za zaščito pridelka in tal, ter pri pridelavi sadik. Vključene kmetije, kot so CORNUS (pridelava sadik), KG FERENČAK (pridelava jagod), KG TURINEK in ZT CERP (pridelava zelenjave), bodo testirale te spremembe. Dve kmetiji, KG WURCER (plastika za ovijanje silosnih bal) in KG JERIČ (plastika v turizmu), pa bosta vključeni zaradi velikih količin plastike v drugih kmetijskih dejavnostih (Gl. Preglednica 1). Podjetje CEROP (regionalni center za ravnanje z odpadki) bo imelo ključno vlogo v projektu, saj bo prevzemalo odpadno plastiko s kmetij ter spremljalo količine in vrste zbrane plastike, tudi na regionalnem nivoju. Izdelali bodo tudi letno oceno količine plastike iz kmetijstva in osnovno analizo življenjskega cikla teh materialov ter svetovali kmetom o učinkovitem ravnanju z odpadno embalažo. Skupaj z Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) in KGZS Zavodom Murska Sobota (KGZMS) bodo pripravili priročnik o ravnanju s plastiko v kmetijstvu, ki bo vseboval priporočila za zmanjšanje porabe plastike in ravnanje z odpadki. Kmetom bodo te informacije tako na voljo preko kmetijskih svetovalcev po vsej Sloveniji ter v obliki tiskanega priročnika ter spleta. Podjetje MINIPLAST iz Murske Sobote bo izdelalo biorazgradljive lončke za poskuse pri pridelavi sadik. ZT CERP pa bo poleg uvajanja inovativnih praks pri gojenja zelenjave v okviru praktičnega preizkusa odgovoren tudi za izvedbo metodologije Interaktivni inovacijski model, ki vključuje različne deležnike v razvoj novih pristopov za zmanjšanje plastike, ki skupaj razvijajo trajnostne rešitve ter kot del DIH AGRIFOOD skupaj s KGZMS za nadgradnjo funkcionalnosti orodja Farm Manager. CILJI Cilj projekta je razviti trajnostne in inovativne rešitve, ki bodo nadomestile plastiko v kmetijstvu, ne da bi to vplivalo na učinkovitost proizvodnje. Med ključnimi ukrepi so testiranje biorazgradljivih materialov, kot so folije in sadilne kocke, ter spremembe v načinu pridelave, na primer uporaba naravnih zastirk in alternativnih metod shranjevanja krme. Pomemben del projekta je tudi nadgradnja funkcionalnosti aplikacije Farm Manager, ki bo omogočala spremljanje porabe plastike na kmetijah ter oceno učinkovitosti uvedenih ukrepov. To bo prispevalo k večjemu zavedanju o dejanski uporabi plastike in njenem vplivu. PRIČAKOVANI REZULTATI
Naziv intervencije: IRP31 Podpora za projekte EIP Naziv operacije: Pridelava jagodičja v zavarovanih prostorih – EIP PRIJAZNA Trajanje: 25. 04. 2025 – 25. 04. 2029 Odobrena sredstva: 299.906,25 € Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je financiran v okviru intervencije IRP31 Podpora za projekte EIP iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027. Partnerji:
V Sloveniji je pridelava jagodičja v zavarovanih prostorih v porastu, primanjkuje pa izpopolnjenega znanja o specifikah pridelave posamezne jagodičaste sadne vrste. Pridelovalci nasade zavarujejo zaradi vremenskih neprilik, ki so posledica podnebnih sprememb in ogrožajo ekonomsko upravičenost pridelave. Zato pridelovalci jagodičaste rastline, ki imajo najbolj občutljive plodove med vsemi sadnimi vrstami, na različne načine zaščitijo in tako izboljšujejo tehnologijo ter dosegajo večje, kakovostnejše in zagotovljene pridelke. Pridelava jagodičja se je preselila v plastenjake, sezonsko ali stalno pokrite, pod protiinsektne in/ali protitične mreže, kar omogoča stabilnejši, zgodnejši/konkurenčnejši in kakovostnejši pridelek z manj ostanki FFS. V sklopu projekta bodo kmetije, specializirane za pridelavo v zavarovanih prostorih, skozi svoje praktične izkušnje v treh pridelovalnih sezonah skupaj s strokovnjaki pripravile smernice za pridelavo jagodičja v zavarovanih prostorih. Smernice bodo razdeljene na dva tipa pridelave – integrirana pridelava (pridelava v tleh in v substratu) in ekološka pridelava, vključevale bodo natančen opis tehnologije pridelave vseh najpomembnejših jagodičastih sadnih vrst s poudarkom na varstvu rastlin ter ekonomiki pridelave. Gre za eno prvih gradiv, ki se bo pisalo iz druge smeri – iz dejanskih izkušenj pridelovalcev, ki jih bodo strokovnjaki le še razložili s teoretično podlago. Cilji in rezultati Osnovni cilj projekta je pridobiti nova praktična znanja o različnih tehnologijah pridelave različnih jagodičastih sadnih vrst ter pridobljena znanja razširiti med pridelovalce in ga predajati na način, da bo doseglo vse zainteresirane za tovrstno pridelavo jagodičja. Pričakovani ključni rezultati
- Spletna stran Evropske komisije, namenjena Razvoju podeželja - Spletna stran Skupne kmetijske politike Naziv operacije: Konzorcij znanja za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS): Zmanjšanje razlik v višini pridelkov med ekološko in konvencionalno rastlinsko pridelavo Trajanje: 1.7. 2025–30. 6. 2029 Odobrena sredstva: 1.999.991,92 € Projekt je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027. Vodja projekta: red. prof. dr. Martina Bavec Partnerji
Kratek opis Skladno z namenom intervencije se v Konzorcij znanja za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS) povezuje 29 partnerjev, od tega tri fakultete iz treh univerz, trije raziskovalni javni zavodi ,ena visoka in ena višja šola ter ena srednja kmetijska šola, javna služba kmetijskega svetovanja v okviru KGZS in pri dveh zavodih, dve nevladni organizaciji v javnem interesu za področje kmetijstva in okolja, dve zasebni organizaciji s področja semenarstva (zavod in kooperativa) in 13 v kontrolo ter certificiranje ekološkega kmetijstva vključenih KMG različnih pridelovalnih usmeritev v okviru rastlinske pridelave (poljedelstvo, zelenjadarstvo na prostem in v zaščitnem prostoru, sadjarstvo, semenarstvo, drevesničarstvo, jagodičevje s poudarkom na jagodah v zaščitenem prostoru in novim jagodičevjem – haskap jagodami, zelišča, oljke, vinska trta) in tudi različnih smeri/konceptov v okviru ekološke pridelave (tudi biodinamična pridelava, regenerativno kmetijstvo, pridelava brez oranja, pridelava brez živinskih gnojil,...). Različni koncepti organiziranja vključenih KMG, njihovih pristopov trženja in inovativnih rešitev bodo lahko motivacija mnogim drugim KMG, ki danes še niso prepričani o uspešnosti ekološke pridelave. Tako zasnovano partnerstvo, ki povezuje relevantne institucije znanja v okviru AKIS, tematiko KEKS, ustrezne NVO ter širše prepoznane ekološke in biodinamične kmetije, omogoča razvoj novega znanja glede na nekatere že identificirane potrebe kmetov ter njegovo izmenjavo in uporabo, nadgrajeno v okviru preskusno-demonstracijskih centrov in njihovih aktivnosti, kar bo podlaga za doseganje ciljev intervencije. K temu bo pripomogla predvsem nabava raziskovalne opreme v okviru poskusno-demonstracijskih centrov pri vključenih institucijah in v njihovih raziskovalnih laboratorijih. Nova infrastruktura bo okrepila skupne zmogljivosti partnerjev za učinkovitejši razvoj, izmenjavo, prenos in uporabo znanj ter inovacij na področju ekološkega kmetijstva; ob njegovi širitvi z obstoječih 12 % kmetijskih obdelovalnih površin na 18 %, kot je nacionalni cilj do 2027, ali celo na 25 %, kot je cilj EU do leta 2030, bo to največji mogoči prispevek k bolj zelenemu, odpornemu in podnebno nevtralnemu kmetijstvu. Digitalno podprte rešitve, nove, satelitsko vodene in robotizirane tehnike in rešitve, zlasti v oskrbi rastlin in uravnavanju plevelov, ki bodo predstavljene v naslednjih letih v okviru demonstracijskih prikazov vsem zainteresiranim v Sloveniji, bodo dodaten prispevek k posodabljanju slovenskega kmetijstva. Osnovno vodilo aktivnosti KEKS je, da je mogoče vse izsledke, inovacije, nove rešitve, dognanja, ki so primerna in dovoljena v ekološkem kmetijstvu, uporabiti tudi v vseh drugih kmetijskih pridelovalnih sistemih. Tako bodo na vse dogodke glede na različne kmetijske panoge povabljeni poleg ekoloških KMG tudi vsi drugi zainteresirani KMG – še zlasti z zaščitenih območij s posebnim poudarkom na vodovarstvenih območjih. Najpomembnejša dodana vrednost KEKS bo morebitna preusmeritev kmetij v ekološko pridelovanje in vključitev v kontrolo na podlagi novo pridobljenih znanj KMG, uspešnega prenosa v okviru AKIS, izvedenih predavanj/delavnic in ogledov prikazov na vključenih raznovrstnih kmetijah ter ob večjih demonstracijah zlasti za ekološko kmetijstvo neobhodne sodobne kmetijske mehanizacije. Nujnost izboljšav različnih tehnologij za potrebe ekološkega kmetijstva, zlasti s področja oskrbe in nege rastlin, varstva rastlin, uvedbe namakanja in zastiranja tal, izboljšanja razpoložljivosti ustreznih sort ter ekološko pridelanih semen in sadilnega materiala ter nabave ustrezne opreme, ki je primerna za specifičnosti in razmere KMG v Sloveniji, so tiste potrebe kmetov, ki smo jih partnerji zaznali in identificirali ob spremljanju in soustvarjanju ekološkega kmetijstva v Sloveniji v preteklih letih. Glavni fokus KEKS je ekološka rastlinska pridelava. Glede na poznavanje stanja kmetijske pridelave v praksi in samooskrbnosti v Sloveniji, glede na potenciale in strateške dokumente v RS, EU in širše (OZN cilji trajnosti do 2030) smo definirali 5 vertikalnih področij oziroma delovnih sklopov (DS) delovanja in 5 horizontalnih področij, ki bodo vključena v večini DS (shema). novni problem in končni cilj vseh aktivnosti v okviru KEKS je prispevati k zmanjšanju razlik v pridelkih med ekološko in konvencionalno pridelavo in s tem povečati interes za preusmeritve KMG v ekološko kmetijstvo, da bi dosegli cilje Strateškega načrta RS in Skupne kmetije politike EU in Strategije F2F. S povečanjem površin pod ekološkim kmetijstvom se neposredno pripomore doseganju ostalih ciljev kmetijstva, varovanja narave in okolja ob hkratnem pozitivnem vplivu na ekonomski položaj podeželja ter večjo dostopnost lokalnih ekoloških pridelkov. kar je bilo že v dosedanjih raziskavah velikokrat dokazano. Pričakovani rezultati konzorcija KEKS Zmanjšane razlike v pridelku med ekološko in konvencionalno pridelavoZ uvajanjem inovativnih, digitaliziranih kmetijskih praks bomo prispevali k večji primerljivosti pridelkov med obema sistemoma. Nosilcem KMG bomo omogočili dostop do znanj ter orodij, ki bodo pripomogla k večji produktivnosti in okoljski učinkovitosti. Povečanje površin, vključenih v kontrolo ekološkega kmetijstva na VVO Konzorcij KEKS bo prispeval k večjemu vključevanju kmetijskih površin v ekološko kmetijstvo, kar bo omogočilo širšo uporabo trajnostnih kmetijskih praks na VVO, tudi na konvencionalnih kmetijah. S podporo kmetom pri prehodu na ekološko pridelavo, vključno z izobraževanjem in svetovanjem, prikazom novih tehnologij zatiranja plevelov bo konzorcij prispeval k izboljšanju kakovosti pitne vode. Vzpostavitev sodelovanja med žlahtnitelji, vzdrževalci sort, semenarsko hišo in ekološkimi kmeti V procesu testiranj različnih lastnosti ekološkega semenskega materiala iz tujine in primerjavo z lokalnimi sortami ter v Sloveniji razvitimi ekološkimi heterogenimi materiali bomo vzpostavili sodelovanje in prenos informacij ter znanja med različnimi vključenimi deležniki. Izdelan slovenski atlas talnega mikrobioma Tak atlas bo osnova za razumevanje lokalnih talnih agroekosistemov ter za iskanje trajnostnih, na mikrobih temelječih rešitev za slovensko kmetijstvo. Konzorcij bo ponudil temelje za zbiranje talnih vzorcev, ki bodo mikrobiološko ovrednoteni – mikrobna biodiverziteta, merjenje aktivnosti, zbirka relevantnih mikroorganizmov. Vzpostavitev ekološkega pilotnega nasada hrušk in češenj za potrebe raziskav in demonstracij ter določitev optimalnih pogojev pridelave z vidika senčenja nasada in skladiščenja haskap jagodVzpostavitev ekološkega pilotnega nasada hrušk in češenj bo omogočila raziskave in demonstracije za izboljšanje trajnostne pridelave teh vrst sadja v Sloveniji. Z vpeljavo tehnoloških rešitev za zmanjšanje vročinskega stresa bomo preizkusili različne načine hlajenja in senčenja nasadov haskap. S tem bomo poskušali podaljšati prisotnost listov na grmih in zmanjšati poškodbe listov zaradi sončnih ožigov. Ugotavljali bomo primernosti različnih pogojev skladiščenja plodov haskap jagode za namen podaljšanja kakovosti in skladiščne ter polične kakovosti. Na ta način bomo dobili rezultate, katera temperatura, vlažnost in sestava atmosfere so najprimernejše za skladiščenje plodov haskap jagod. Učinkovita uvedba biostimulantov kot alternativni vir dušika v ekološki pridelavi vrtnin Načrtovani rezultati vključujejo razvoj in optimizacijo uporabe biostimulantov kot alternativnega vira dušika v ekološki pridelavi vrtnin. Pričakujemo boljše izkoriščanje hranil, predvsem dušika, in s tem zagotovitev zadostne preskrbe z dušikom v ekološki pridelavi vrtnin. Z raziskavami bomo zagotovili konkretne smernice za pridelovalce, kako pravilno uporabljati biostimulante za izboljšanje rasti in produktivnosti vrtnin v ekološki pridelavi. Izbrani genotipi navadne arnike in smilja, nabor preizkušenih materialov za zastiranje tal ter navodila za dodelavo zelišč (sušenje, destilacija)Z zbiranjem avtohtonih populacij navadne arnike in smilja bomo postavili selekcijski nasad, v katerem bodo posajene tudi komercialne sorte. Ugotavljanje primernosti v naših pridelovalnih razmerah posameznih populacij za pridelavo glede količine in kakovosti pridelka, dovzetnosti na bolezni in škodljivce bo pomemben projektni rezultat. Proučevali bomo primernosti različnih zastirk za zastiranje zlasti medvrstnega prostora pri pridelavi zelišč. S proučevanjem sušilnih in destilacijskih parametrov bomo z novo nabavljeno sušilnico in destilatorjem izdelali navodila za dodelavo večjih količin zelišč naenkrat. Razvoj tehnologije kompostiranjain vpeljava metodike za oceno mikrobiološke pestrosti tal, kompostov ter tekočih kompostnih dodatkov Načrtovani rezultat je razvoj izdelave biološko polnovrednih kompostov in tekočih kompostnih dodatkov z optimalno sestavo organizmov s ciljem apliciranja na/v tla zaradi povečanja biotske pestrosti tal, izboljšanja odpornosti tal in zdravja rastlin. Načrtovani rezultati vključujejo vpeljavo metodike za ugotavljanje kakovosti tal, kompostov in tekočih kompostnih dodatkov v smislu določitve raznovrstnosti, številčnosti ter razmerij med skupinami organizmov (bakterije, glive, enocelični organizmi, koristne nematode). Načrtovana je postavitev poskusov za primerjavo pridelave kmetijskih rastlin. Povezave: |
Povezava do spletne strani Evropske komisije, namenjene EKSRP:
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm
Povezava do EIP-AGRI Network:
https://ec.europa.eu/eip/agriculture/en/
Povezava do spletne strani PRP:
https://www.program-podezelja.si
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm
Povezava do EIP-AGRI Network:
https://ec.europa.eu/eip/agriculture/en/
Povezava do spletne strani PRP:
https://www.program-podezelja.si