Informacija o sofinanciranju

Naša kmetija je vključena v naslednje ukrepe v okviru Programa razvoja podeželja, iz katerih letno prejmemo sredstva za izvajanje le-teh:

---

Ekološko kmetovanje (ukrep 11)

Cilji: Spodbuditi kmetijska gospodarstva za izvajanje ekološkega načina kmetovanja
Pričakovani rezultati: Prispevek k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine, varovanju okolja nasploh.

Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep 13)

Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (ukrep 4.1. - Prilagajanje na podnebne spremembe)














Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (ukrep 4.1. - Prilagajanje na podnebne spremembe)

Cilji: Ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).
Pričakovani rezultati: Plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.

Naziv aktivnosti
Naložba v postavitev rastlinjaka s kapljičnim namakanjem

Povzetek
Kmetija je na 18. javnem razpisu kandidirala za sofinanciranje postavitve dveh rastlinjakov velikosti 10x30m, vključno s kapljičnim namakanjem, senčilno mrežo ter avtomatizirano regulacijo mikro-klime v rastlinjakih.

Glavne dejavnosti
Postavitev dveh rastlinjakov v velikosti 10x30m z vso pripadajočo opremo

Cilji
- Blaženje posledic podnebnih sprememb zaradi zaščite pred vremenskimi ujmami
- Izboljšanje pestrosti in odpornosti kmetijskega gospodarstva preko diverzifikacije z zmožnostjo pridelave skozi vso leto
- Stabilizacija pridelave kakovostne ekološke zelenjave

Pričakovani rezultati
- Zaščita zelenjave v vseh vremenskih pogojih
- Več pridelane zelenjave v vseh letnih časih, predvsem pozno jeseni, pozimi in spomladi
- Velika pestrost pridelane ekološke zelenjave za povečanje samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji

Naziv aktivnosti
Naložba v ureditev zasebnega namakalnega sistema in postavitev trajnega nasada orehov

Povzetek
Kmetija je na 19. javnem razpisu kandidirala za sofinanciranje ureditve zasebnega namakalnega sistema (vodni zbiralnik, črpališče, cevovod), oroševanja na nasadu jablan, kapljičnega namakanja borovnic, namakanja zelenjave ter postavitve trajnega nasada orehov.

Glavne dejavnosti
Naprava vodnega zbiralnika precednih padavinskih voda vključno s črpališčem ter cevovodi do nasadov;
Naprava oroševanja na 1ha nasadu jablan za namen protislanske zaščite;
Naprava kapljičnega namakanja na nasadu ameriških borovnic;
Nakup rolomata za namakanje zelenjave;
Naprava trajnega nasada orehov v velikosti 1,5ha.

Cilji
- Blaženje posledic podnebnih sprememb zaradi zaščite pred vremenskimi ekstremi (pozebe, suše)
- Izboljšanje pestrosti in odpornosti kmetijskega gospodarstva preko diverzifikacije z napravo nasada orehov z pozno brstečimi sortami.
- Stabilizacija pridelave kakovostnega ekološkega sadja (jabolka, borovnice) ter zelenjave (preko 40 različnih vrst)

Pričakovani rezultati
- Zaščita jablan v primeru spomladanske pozebe
- Več pridelane zelenjave in sadja skozi sezono zaradi možnosti zaščite pridelka v primeru pozebe, kot tudi suše
- Velika pestrost pridelanega ekološkega sadja in zelenjave za povečanje samooskrbe s sadjem in zelenjavo v Sloveniji

Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (ukrep 4.1 - Prilagajanje na podnebne spremembe)



















Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije)
KROŽENJE HRANIL, ORGANSKE SNOVI, PROCESOV IN INFORMACIJ V KMETIJSTVU (primer govedorejske kmetije)

















































































Projekt EIP: Pridelava gob na kmetiji in njena vloga v krožnem gospodarstvu pri pripravi kakovostnega gnojila, primernega za ekološko pridelavo.

Naziv aktivnosti
Izboljšanje konkurenčnosti ekološkega kmetijskega gospodarstva Turinek

Povzetek
Kmetija je na 9. javnem razpisu kandidirala za sofinanciranje postavitve protitočnih mrež na sadovnjaku jablan in borovnic ter zasaditve mladega nasada jablan starih sort hkrati s protitočno mrežo

Glavne dejavnosti
Postavitev protitočnih mrež na treh nasadih v skupni površini 1,58 ha; zasaditev 580 sadik starih sort jablan na srednje bujni podlagi M7.

Cilji
- Blaženje posledic podnebnih sprememb zaradi zaščite pred vremenskimi ujmami
- Izboljšanje pestrosti in odpornosti kmetijskega gospodarstva preko diverzifikacije (s starimi sortami jablan na srednje bujnih podlagah, ki so bolj odporne na sušo in škodljivce)
- Stabilizacija pridelave kakovostnega ekološkega namiznega sadja

Pričakovani rezultati
- Zaščita sadja v primeru neurij s točo
- Več pridelanega sadja v vsakih vremenskih pogojih
- Velika pestrost pridelanega ekološkega sadja za zadovoljevanje potreb po ekološkem sadju v Sloveniji

Koordinator projekta (vodilni partner): UNIVERZA V LJUBLJANI, Biotehniška fakulteta
Partnerji:

• Janez Hočevar (kmetijsko gospodarstvo)
• KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj
• Univerza v Novem mestu, Fakulteta za ekonomijo in informatiko
• Anton Kukenberger (kmetijsko gospodarstvo)
• Jakob Napotnik (kmetijsko gospodarstvo)
• Janez Benedičič (kmetijsko gospodarstvo)
• Ekološko kmetijstvo in izobraževanje »Zlate misli«, Matjaž Turinek s.p.
• Damjan Zore (kmetijsko gospodarstvo)
• Simon Čretnik (kmetijsko gospodarstvo)
• Andrej Kokalj (kmetijsko gospodarstvo)
• KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
• Barbara Leber Vračko (kmetijsko gospodarstvo)
• Peter Pokorn – samozaposleni v kulturi, oblikovalec
• Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid (posestvo Bogata)

Celotna vrednost projekta: 248.548,70 EUR
Trajanje projekta: 15.11.2019 do 14.11.2022
Kontaktna oseba: izr. prof. dr. Marija Klopčič, marija.klopcic@uni-bf.si, 01 3203 855
POVZETEK
S projektom želimo v sodelovanju s kmetijami vključenimi v projekt posredovati znanja in novo pridobljene izkušnje glede krogotoka hranil, organske mase in procesov drugim govedorejskim kmetijam v Sloveniji (in v EU). Projekt bo prispeval k izboljšanju produktivnosti, prožnosti in konkurenčnosti živinorejske proizvodnje, izboljšanju in upravljanju rabe razpoložljivih virov z namenom zmanjševanja količine odpadkov in izboljšanje okoljske trajnosti živinorejske proizvodnje. Rezultati našega projekta bodo prispevali k izboljšanju dobrih kmetijskih praks na kmetijah z namenom izboljšanja sprejemljivosti (percepcije) pri potrošnikih in reševanju družbenih izzivov povezanih z dobrim počutjem živali, kakovostjo in varnostjo proizvodov, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in zagotavljanjem storitev različnih ekosistemov. Preko poznavanja sprememb mikro-klime (temperature, vlage in pretoka zraka) v hlevu (izmerjen s pomočjo senzorjev) in izmerjenih emisij nekaterih toplogrednih plinov bomo s strokovno in znanstveno utemeljenimi izboljšavami (tudi v sodelovanju s tujimi raziskovalci), ki jih bomo predlagali v projekt vključenim kmetijam, prispevali h zmanjšanju negativnih učnikov vročinskega stresa na živali ter k blaženju podnebnih sprememb. Z inovativnimi rešitvami vezanih na sisteme reje in namestitve živali bomo prišli do izločkov (organskih gnojil, komposta, urina/fekalij), ki bodo ob pravilni uporabi le-teh pomembno vplivali na izboljšanje rodovitnosti tal in povečanje biotske raznovrstnosti (predvsem trajnega travinja).
Cilji projekta:

• popis in spremljanje kroženja hranil, organskih snovi ter učinkov gnojenja na osmih govedorejskih kmetijah in dveh posestvih
• spremljanje inputov in outputov na govedorejski kmetiji z vidika zagotavljanja trajnostne rabe kmetijskih zemljišč, izboljšanja rodovitnosti tal,
• iskanje rešitev za učinkovitejše gospodarjenje s travinjem in povečanje biotske raznovrstnosti preko ustreznih načinov kmetovanja,
• spremljanje mikroklime hleva in emisij toplogrednih plinov v različnih sistemih namestitve in reje govedi (prosta reja, kompost, umetna tla) z vidika izboljšav in blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu,
• ugotoviti mnenje potrošnikov in rejcev glede različnih sistemov reje in namestitve govedi ter diseminacija rezultatov.

Pričakovane spremembe:

• Učinkovitejše kroženje hranil in organske mase na nivoju kmetije
• Boljše poznavanje lokalne situacije (na nivoju kmetije) ter strokovne odločitve na osnovi znanih vrednosti in poznanega / izmerjenega stanja
• Boljša založenost in struktura tal kot rezultat načrtnega gnojenja z organsko maso (gnoj / kompost)
• Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (na osnovi poznanih meritev in ustreznih ukrepov za zmanjšanje emisij), izboljšanje mikroklime hleva na osnovi poznavanja okoljskih parametrov (temperatura, vlaga, pretok zraka, THI), preprečevanje oz. blaženje vročinskega stresa
• Boljše poznavanje različnih sistemov reje in namestitev govedi ter krogotoka hranil in organske mase pri rejcih, kmetijskih svetovalcih in potrošnikih – kar bo vplivalo na bolj pozitiven odnos do govedoreje in njenega trajnostnega razvoja 

Pričakovani rezultati

• Poznavanje procesov kroženja hranil in organske mase, vhodnih in izhodnih komponent v različnih sistemih reje govedi
• Poznavanje kakovosti in strukture tal ter nivoja humusa
• Poznavanje emisij toplogrednih plinov v hlevu za govedo
• Poznavanje mikroklime hleva glede na način vhlevitve živali ter zračnost hleva
• Predlog in uvedba izboljšanih procesov kroženja hranil in organske mase
• Stroškovna, količinska in kakovostna analiza materialov primernih za kompostne hleve
• Predlogi za izboljšanje sistemov reje in namestitve krav molznic, krav dojilj, mlade živine
• Multi-funkcionalna uporaba hlevov za krave dojilje v času pašne sezone
• Kroženje informacij:
  • Poznavanje potreb kmetov na področju sistemov reje in namestitve živali
  • Poznavanje stališč in preferenc potrošnikov do različnih sistemov reje govedi
  • Demonstracijski prikazi dobrih praks / Dnevi odprtih vrat na izbranih kmetijah
  • Priprava priročnika s priporočili za zmanjšanje emisij, optimizacijo kroženja hranil in učinkovito rabo razpoložljivih resursov na nivoju kmetije

Podatki o financiranju:
Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Povezava do spletne strani projekta:
https://krogotok.holstein.si/



Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom ''Pridelava gob na kmetiji in njena vloga v krožnem gospodarstvu pri pripravi kakovostnega gnojila, primernega za ekološko pridelavo'' se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.
 
Vodilni partner: Univerza v Mariboru
Vodja projekta: izr. prof. dr. Tomaž Langerholc (tomaz.langerholc@um.si)
 
Projektni partnerji:

• Inštitut za aplikativno mikologijo in biotehnologijo d.o.o.
• KGZS Zavod Celje
• KGZS Zavod Maribor
• KMG Tomaž Zeme
• Ekološko kmetijstvo in izobraževanje, »Zlate misli«, Matjaž Turinek s.p.
• KMG Sonja Sreš
• KMG Jernej Slapšak
• KMG Ivan Murko

 
Opis projekta:
Lignocelulozni odpad je pogost odpadek na kmetijah. Nastaja pri praktično vseh kmetijskih in gozdarskih pridelavah in predelavah. Namesto pojmovanja tega materiala kot odpada, primernega zgolj za nekontroliran mikrobiološki razkroj ali sežig, ga je v luči krožnega gospodarstva možno dalje uporabiti za gojenje jedilnih in medicinskih gob, kompostiran izrabljen substrat za gobe pa kot organsko gnojilo. S tem zaključimo snovni tokokrog na kmetiji, znižamo potrebo po živinskih gnojilih in posredno porabo vode, saj so gobe glede porabe le-te zelo nezahtevne. Manjša poraba vode v primerjavi z živinorejo je ključna v boju proti podnebnim spremembam.
 
V predlaganem projektu bomo na dveh kmetijah vzpostavili pilotno pridelavo gob kot diverzifikacijsko dejavnost in vir dohodka na kmetiji. Kot substrat za rast gob bomo uporabili odpadni lignocelulozni material, ki nastaja na kmetijah. Izrabljen gobji substrat, ki je prepreden z micelijem, bomo po kompostiranju uporabili kot učinkovito organsko gnojilo. Zaradi gobjega metabolizma se v kompostiranem izrabljenem substratu namreč poveča biodostopnost dušika, fosforja in kalija.
 
Uporabnost kompostiranega izrabljenega substrata kot gnojila bomo testirali v pridelavi paradižnika na treh kmetijah. Med plodovkami, ki jih v zaščitenih prostorih največ pridelujemo, smo kot testno rastlinsko vrsto izbrali paradižnik, ki je med najbolj zahtevnimi glede klimatskih in talnih pogojev (založenosti tal s hranili in dostopnost hranil). Paradižnik bomo pridelovali v različnih pogojih (rastlinjak, na prostem) in različnih pridelovalnih sistemih (integrirani, ekološki in biodinamični sistem pridelave), kar nam bo omogočilo analizirati uporabnost in agronomsko učinkovitost tega v strokovni javnosti malo poznanega organskega gnojila. Predvidevamo, da bo zaradi nespecifičnega zvišanja odpornosti rastlin gnojilo pripomoglo tudi k zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Projekt je naravnan trajnostno, saj je namen usposobiti kmetije za dolgoročno pridelavo gob kot del krogotoka snovi na kmetijskih gospodarstvih. Projekt zasleduje cilje, zapisane v poudarkih in usmeritvah različnih organov EU. Projekt omogoča povečanje uporabe stranskega produkta pri pridelavi gob (kompostiran izrabljen gobji substrat) in s tem povečanje deleža krožnega gospodarstva v slovenskem kmetijstvu, kar ima pozitivne učinke na klimatske, prehranske in gospodarske vidike razvoja, ki so zapisani tudi v Strategiji prehranske varnosti Evrope do leta 2025.
 
Trajanje projekta: 30.11.2020 – 29.11.2023
 

Povezava do spletne strani Evropske komisije, namenjene EKSRP:
https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/rural-development_sl

Povezava do spletne strani PRP:
https://www.program-podezelja.si