|
Informacija o sofinanciranju
Naša kmetija je vključena v naslednje ukrepe v okviru Programa razvoja podeželja, iz katerih letno prejmemo sredstva za izvajanje le-teh:
|
Ekološko kmetovanje (ukrep 11)
|
Cilji: Spodbuditi kmetijska gospodarstva za izvajanje ekološkega načina kmetovanja
Pričakovani rezultati: Prispevek k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine, varovanju okolja nasploh. |
Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep 13)Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (ukrep 4.1. - Prilagajanje na podnebne spremembe) Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (ukrep 4.1. - Prilagajanje na podnebne spremembe) |
Cilji: Ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD). Pričakovani rezultati: Plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnostni rabi kmetijskih zemljišč. Naziv aktivnosti
Naložba v postavitev rastlinjaka s kapljičnim namakanjem Povzetek Kmetija je na 18. javnem razpisu kandidirala za sofinanciranje postavitve dveh rastlinjakov velikosti 10x30m, vključno s kapljičnim namakanjem, senčilno mrežo ter avtomatizirano regulacijo mikro-klime v rastlinjakih. Glavne dejavnosti Postavitev dveh rastlinjakov v velikosti 10x30m z vso pripadajočo opremo Cilji - Blaženje posledic podnebnih sprememb zaradi zaščite pred vremenskimi ujmami - Izboljšanje pestrosti in odpornosti kmetijskega gospodarstva preko diverzifikacije z zmožnostjo pridelave skozi vso leto - Stabilizacija pridelave kakovostne ekološke zelenjave Pričakovani rezultati - Zaščita zelenjave v vseh vremenskih pogojih - Več pridelane zelenjave v vseh letnih časih, predvsem pozno jeseni, pozimi in spomladi - Velika pestrost pridelane ekološke zelenjave za povečanje samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji Naziv aktivnosti Naložba v ureditev zasebnega namakalnega sistema in postavitev trajnega nasada orehov Povzetek Kmetija je na 19. javnem razpisu kandidirala za sofinanciranje ureditve zasebnega namakalnega sistema (vodni zbiralnik, črpališče, cevovod), oroševanja na nasadu jablan, kapljičnega namakanja borovnic, namakanja zelenjave ter postavitve trajnega nasada orehov. Glavne dejavnosti Naprava vodnega zbiralnika precednih padavinskih voda vključno s črpališčem ter cevovodi do nasadov; Naprava oroševanja na 1ha nasadu jablan za namen protislanske zaščite; Naprava kapljičnega namakanja na nasadu ameriških borovnic; Nakup rolomata za namakanje zelenjave; Naprava trajnega nasada orehov v velikosti 1,5ha. Cilji - Blaženje posledic podnebnih sprememb zaradi zaščite pred vremenskimi ekstremi (pozebe, suše) - Izboljšanje pestrosti in odpornosti kmetijskega gospodarstva preko diverzifikacije z napravo nasada orehov z pozno brstečimi sortami. - Stabilizacija pridelave kakovostnega ekološkega sadja (jabolka, borovnice) ter zelenjave (preko 40 različnih vrst) Pričakovani rezultati - Zaščita jablan v primeru spomladanske pozebe - Več pridelane zelenjave in sadja skozi sezono zaradi možnosti zaščite pridelka v primeru pozebe, kot tudi suše - Velika pestrost pridelanega ekološkega sadja in zelenjave za povečanje samooskrbe s sadjem in zelenjavo v Sloveniji |
|
Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (ukrep 4.1 - Prilagajanje na podnebne spremembe)
Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije: Mikrozelenjava od semena do krožnika Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) KROŽENJE HRANIL, ORGANSKE SNOVI, PROCESOV IN INFORMACIJ V KMETIJSTVU (primer govedorejske kmetije) Projekt EIP: Pridelava gob na kmetiji in njena vloga v krožnem gospodarstvu pri pripravi kakovostnega gnojila, primernega za ekološko pridelavo. |
Naziv aktivnosti
Izboljšanje konkurenčnosti ekološkega kmetijskega gospodarstva Turinek Povzetek Kmetija je na 9. javnem razpisu kandidirala za sofinanciranje postavitve protitočnih mrež na sadovnjaku jablan in borovnic ter zasaditve mladega nasada jablan starih sort hkrati s protitočno mrežo Glavne dejavnosti Postavitev protitočnih mrež na treh nasadih v skupni površini 1,58 ha; zasaditev 580 sadik starih sort jablan na srednje bujni podlagi M7. Cilji - Blaženje posledic podnebnih sprememb zaradi zaščite pred vremenskimi ujmami - Izboljšanje pestrosti in odpornosti kmetijskega gospodarstva preko diverzifikacije (s starimi sortami jablan na srednje bujnih podlagah, ki so bolj odporne na sušo in škodljivce) - Stabilizacija pridelave kakovostnega ekološkega namiznega sadja Pričakovani rezultati - Zaščita sadja v primeru neurij s točo - Več pridelanega sadja v vsakih vremenskih pogojih - Velika pestrost pridelanega ekološkega sadja za zadovoljevanje potreb po ekološkem sadju v Sloveniji Naslov projekta: Mikrozelenjava od semena do krožnika Akronim: »Mikrozelenjava« Trajanje projekta: 12.12.2023 ‐ 13.12.2024 Program: Iz naslova 6. javnega razpisa za podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij. Partnerji: KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (vodilni partner), KO‐SI d.o.o., KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Dolar media‐Jan Dolar s.p., Izobraževalni center Piramida, Biotehniška šola Maribor, kmetija Katja Temnik, kmetija Branko Kovačec , kmetija Bernard Jelen, Ekološko kmetijstvo in izobraževanje »Zlate misli«‐Matjaž Turinek s.p. Cilj in pričakovani rezultati: Cilj je skupaj z pridelovalci priti do enostavne in optimalne tehnologije pridelave mikrozelenjave na kmetijah. Popestriti in povečati ponudbo zelenjave s kmetij, predvsem v zimskih mesecih, ko sveže zelenjave v ponudbi primanjkuje. Mikrozelenjavo se da v prehrani odlično kombinirati z ostalo sezonsko zelenjavo, zato je cilj ozavestiti potrošnike o pomenu mikrozelenjave v kulinariki. - Dodaten prispevek k samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji ‐ Predvsem v zimskih mesecih povečana pridelava in posledično trženje zelenjave na kmetijah ‐ Zmanjšan vpliv na okolje v primerjavi z gojenjem klasične zelenjave ‐ Boljša izkoriščenost obstoječih prostorov na kmetijah za gojenje zelenjave ‐Izboljšave v tehnologiji pridelave mikrozelenjave ‐ Zmanjšana poraba fitofarmacevtskih sredstev, saj jih v predelavi ne bomo uporabljali ‐ Zmanjšana uporaba umetnih gnojil, katerih ne bomo uporabljali ‐ Povečanje pestrosti ponudbe s kmetij na tržnicah in kmečkih trgovinah ‐ Povečana obstojnost zelenjave v primerjavi z rezano zelenjavo, saj bo zelenjava obstojna predvidoma do enega tedna v hladilniku uporabnikov (kar bomo tudi preizkusili) Koordinator projekta (vodilni partner): UNIVERZA V LJUBLJANI, Biotehniška fakulteta
Partnerji:
Trajanje projekta: 15.11.2019 do 14.11.2022 Kontaktna oseba: izr. prof. dr. Marija Klopčič, [email protected], 01 3203 855 POVZETEK S projektom želimo v sodelovanju s kmetijami vključenimi v projekt posredovati znanja in novo pridobljene izkušnje glede krogotoka hranil, organske mase in procesov drugim govedorejskim kmetijam v Sloveniji (in v EU). Projekt bo prispeval k izboljšanju produktivnosti, prožnosti in konkurenčnosti živinorejske proizvodnje, izboljšanju in upravljanju rabe razpoložljivih virov z namenom zmanjševanja količine odpadkov in izboljšanje okoljske trajnosti živinorejske proizvodnje. Rezultati našega projekta bodo prispevali k izboljšanju dobrih kmetijskih praks na kmetijah z namenom izboljšanja sprejemljivosti (percepcije) pri potrošnikih in reševanju družbenih izzivov povezanih z dobrim počutjem živali, kakovostjo in varnostjo proizvodov, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in zagotavljanjem storitev različnih ekosistemov. Preko poznavanja sprememb mikro-klime (temperature, vlage in pretoka zraka) v hlevu (izmerjen s pomočjo senzorjev) in izmerjenih emisij nekaterih toplogrednih plinov bomo s strokovno in znanstveno utemeljenimi izboljšavami (tudi v sodelovanju s tujimi raziskovalci), ki jih bomo predlagali v projekt vključenim kmetijam, prispevali h zmanjšanju negativnih učnikov vročinskega stresa na živali ter k blaženju podnebnih sprememb. Z inovativnimi rešitvami vezanih na sisteme reje in namestitve živali bomo prišli do izločkov (organskih gnojil, komposta, urina/fekalij), ki bodo ob pravilni uporabi le-teh pomembno vplivali na izboljšanje rodovitnosti tal in povečanje biotske raznovrstnosti (predvsem trajnega travinja). Cilji projekta:
Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Povezava do spletne strani projekta: https://krogotok.holstein.si/ Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom ''Pridelava gob na kmetiji in njena vloga v krožnem gospodarstvu pri pripravi kakovostnega gnojila, primernega za ekološko pridelavo'' se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam. Vodilni partner: Univerza v Mariboru Vodja projekta: izr. prof. dr. Tomaž Langerholc ([email protected]) Projektni partnerji:
Opis projekta: Lignocelulozni odpad je pogost odpadek na kmetijah. Nastaja pri praktično vseh kmetijskih in gozdarskih pridelavah in predelavah. Namesto pojmovanja tega materiala kot odpada, primernega zgolj za nekontroliran mikrobiološki razkroj ali sežig, ga je v luči krožnega gospodarstva možno dalje uporabiti za gojenje jedilnih in medicinskih gob, kompostiran izrabljen substrat za gobe pa kot organsko gnojilo. S tem zaključimo snovni tokokrog na kmetiji, znižamo potrebo po živinskih gnojilih in posredno porabo vode, saj so gobe glede porabe le-te zelo nezahtevne. Manjša poraba vode v primerjavi z živinorejo je ključna v boju proti podnebnim spremembam. V predlaganem projektu bomo na dveh kmetijah vzpostavili pilotno pridelavo gob kot diverzifikacijsko dejavnost in vir dohodka na kmetiji. Kot substrat za rast gob bomo uporabili odpadni lignocelulozni material, ki nastaja na kmetijah. Izrabljen gobji substrat, ki je prepreden z micelijem, bomo po kompostiranju uporabili kot učinkovito organsko gnojilo. Zaradi gobjega metabolizma se v kompostiranem izrabljenem substratu namreč poveča biodostopnost dušika, fosforja in kalija. Uporabnost kompostiranega izrabljenega substrata kot gnojila bomo testirali v pridelavi paradižnika na treh kmetijah. Med plodovkami, ki jih v zaščitenih prostorih največ pridelujemo, smo kot testno rastlinsko vrsto izbrali paradižnik, ki je med najbolj zahtevnimi glede klimatskih in talnih pogojev (založenosti tal s hranili in dostopnost hranil). Paradižnik bomo pridelovali v različnih pogojih (rastlinjak, na prostem) in različnih pridelovalnih sistemih (integrirani, ekološki in biodinamični sistem pridelave), kar nam bo omogočilo analizirati uporabnost in agronomsko učinkovitost tega v strokovni javnosti malo poznanega organskega gnojila. Predvidevamo, da bo zaradi nespecifičnega zvišanja odpornosti rastlin gnojilo pripomoglo tudi k zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Projekt je naravnan trajnostno, saj je namen usposobiti kmetije za dolgoročno pridelavo gob kot del krogotoka snovi na kmetijskih gospodarstvih. Projekt zasleduje cilje, zapisane v poudarkih in usmeritvah različnih organov EU. Projekt omogoča povečanje uporabe stranskega produkta pri pridelavi gob (kompostiran izrabljen gobji substrat) in s tem povečanje deleža krožnega gospodarstva v slovenskem kmetijstvu, kar ima pozitivne učinke na klimatske, prehranske in gospodarske vidike razvoja, ki so zapisani tudi v Strategiji prehranske varnosti Evrope do leta 2025. Cilji in rezultati projekta V okviru projekta EIP Gobe smo se zavezali, k trajnostni rešitvi problematike ligno-celuloznega odpada na nivoju kmetijskih gospodarstev. Z vzpostavitvijo gobarn na dve kmetijskih gospodarstvih smo prikazali možnost uporabe ligno- celuloznega odpada, kot osnovni substrat za pridelavo gob. Nadalje smo s tem omogočili kmetiji vir dodatnega zaslužka (predvsem vir zaslužka, ki ni vezan na vse bolj spreminjajoče se vremenske pogoje), pripomogli k boljšemu kroženju naravnih virov na kmetiji in večjemu trajnostnemu razvoju kmetijstva. Izrabljen gobji substrat je bil kompostiran in nadalje uporabljen kot kakovostno gnojilo v rastlinski pridelavi. Na ta način smo trajnostno pripomogli k zmanjšanju porabe kemično-sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev, vode in energentov. Zaradi sposobnosti encimov višjih gliv, da lahko učinkovito razgrajujejo tudi različne umetne organske molekule (herbicide, insekticide, ogljikovodike) in jih pretvorijo v naravi neškodljive snovi pripomoremo k učinkovitem razstrupljanju, bogatenju tal in čiščenju voda na sami lokaciji nastanka potencialnega onesnaženja, hkrati pa lahko na dolgi rok revitaliziramo kmetijske površine, ki so bile v preteklosti zaradi obsežne uporabe agro-kemikalij močno degradirane. Vzpostavljeni obrati predstavljajo odličen učni poligon za študente, kmete in druge ljudi, ki stremijo k prehodu na bolj trajnostno rabo naravnih virov in pridelavo hrane višje kakovosti. Viri sofinanciranja projekta: PRP 2014–2020 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Trajanje projekta: 30.11.2020 – 29.11.2023 Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) Kmetijstvo brez odvečne plastike – alternativni materiali in prakse za redukcijo uporabe plastike na kmetijah, AKRONIM: rPLAST, 1. JAVNI RAZPIS ZA INTERVENCIJO podpora za projekte EIP Vodilni partner: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota Partnerji:
Trajanje projekta: 24.4.2025 – 24.4.2028 POVZETEK Projekt rPLAST se osredotoča na zmanjšanje uporabe plastike v kmetijstvu, ki postaja vse večji okoljski problem, kljub temu da plastika pomembno prispeva k učinkovitosti kmetijske proizvodnje. V kmetijstvu se plastika pogosto uporablja za zaščito pridelkov, shranjevanje krme in pakiranje, kar povzroča velik ekološki odtis, saj se ti materiali težko reciklirajo in pogosto končajo v naravi. Plastika se zelo počasi razkraja, pri čemer sprošča mikroplastiko in škodljive kemikalije, ki onesnažujejo tla, vodo in zrak. Čeprav plastika pomaga povečati pridelke in učinkovito izkoriščanje virov, so njene negativne posledice za okolje izziv, ki ga je treba nujno nasloviti. Izobraževanje kmetov in širša ozaveščenost javnosti o pomenu zmanjšanja plastičnih materialov v kmetijstvu sta prav tako pomembna elementa projekta. Med drugim bo to podprto z izdajo tiskanega priročnika z naslovom »Kako zmanjšati uporabo plastike na kmetiji?« ter z različnimi oblikami usposabljanj in širjenjem dobrih praks. Projekt bo prispeval k bolj trajnostnemu in okolju prijaznemu kmetijstvu, saj bo z uvajanjem novih metod omogočil kmetom prehod na okolju prijaznejše tehnologije. Ključno bo sodelovanje med kmeti, raziskovalci, industrijo in zakonodajalci, da se zagotovi dolgoročna trajnost kmetijske proizvodnje. Učinkovito izvajanje teh ukrepov bo imelo dolgoročne pozitivne učinke: zmanjšanje količine odpadkov, večjo proizvodno učinkovitost, okrepljeno krožno gospodarstvo ter boljšo informiranost kmetovalcev o trajnostnih praksah. GLAVNE DEJAVNOSTI V prvem letu projekta bomo vzpostavili praktične poskuse na vseh vključenih kmetijah, kjer bomo opredelili začetno stanje ter spremljali količino, vrsto in analizo uporabe plastike v proizvodnih ali storitvenih procesih na kmetijah. V drugem letu bomo uvedli spremembe (alternativne materiale in/ali prakse) ter spremljali enake parametre kot v prvem letu. S primerjalno analizo obeh let bomo ocenili vpliv sprememb na zmanjšanje plastike na kmetiji ter potencial širše uporabe teh praks. Zbiranje podatkov o količini in vrsti plastike bo potekalo digitalno, analiza podatkov pa bo omogočena v aplikaciji Farm Manager, ki jo bomo za ta projekt nadgradili s funkcionalnostjo za oceno porabe plastike v različnih kmetijskih procesih. To bo omogočilo izvedbo primerjalnih analiz ter pripravo modelnih izračunov vpliva različnih ukrepov na zmanjšanje plastike in njihovega ekonomskega učinka. Projekt rPLAST se bo osredotočil predvsem na intenzivne oblike kmetijstva, kjer se plastika največ uporablja za zaščito pridelka in tal, ter pri pridelavi sadik. Vključene kmetije, kot so CORNUS (pridelava sadik), KG FERENČAK (pridelava jagod), KG TURINEK in ZT CERP (pridelava zelenjave), bodo testirale te spremembe. Dve kmetiji, KG WURCER (plastika za ovijanje silosnih bal) in KG JERIČ (plastika v turizmu), pa bosta vključeni zaradi velikih količin plastike v drugih kmetijskih dejavnostih (Gl. Preglednica 1). Podjetje CEROP (regionalni center za ravnanje z odpadki) bo imelo ključno vlogo v projektu, saj bo prevzemalo odpadno plastiko s kmetij ter spremljalo količine in vrste zbrane plastike, tudi na regionalnem nivoju. Izdelali bodo tudi letno oceno količine plastike iz kmetijstva in osnovno analizo življenjskega cikla teh materialov ter svetovali kmetom o učinkovitem ravnanju z odpadno embalažo. Skupaj z Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) in KGZS Zavodom Murska Sobota (KGZMS) bodo pripravili priročnik o ravnanju s plastiko v kmetijstvu, ki bo vseboval priporočila za zmanjšanje porabe plastike in ravnanje z odpadki. Kmetom bodo te informacije tako na voljo preko kmetijskih svetovalcev po vsej Sloveniji ter v obliki tiskanega priročnika ter spleta. Podjetje MINIPLAST iz Murske Sobote bo izdelalo biorazgradljive lončke za poskuse pri pridelavi sadik. ZT CERP pa bo poleg uvajanja inovativnih praks pri gojenja zelenjave v okviru praktičnega preizkusa odgovoren tudi za izvedbo metodologije Interaktivni inovacijski model, ki vključuje različne deležnike v razvoj novih pristopov za zmanjšanje plastike, ki skupaj razvijajo trajnostne rešitve ter kot del DIH AGRIFOOD skupaj s KGZMS za nadgradnjo funkcionalnosti orodja Farm Manager. CILJI Cilj projekta je razviti trajnostne in inovativne rešitve, ki bodo nadomestile plastiko v kmetijstvu, ne da bi to vplivalo na učinkovitost proizvodnje. Med ključnimi ukrepi so testiranje biorazgradljivih materialov, kot so folije in sadilne kocke, ter spremembe v načinu pridelave, na primer uporaba naravnih zastirk in alternativnih metod shranjevanja krme. Pomemben del projekta je tudi nadgradnja funkcionalnosti aplikacije Farm Manager, ki bo omogočala spremljanje porabe plastike na kmetijah ter oceno učinkovitosti uvedenih ukrepov. To bo prispevalo k večjemu zavedanju o dejanski uporabi plastike in njenem vplivu. PRIČAKOVANI REZULTATI
Naziv intervencije: IRP31 Podpora za projekte EIP Naziv operacije: Pridelava jagodičja v zavarovanih prostorih – EIP PRIJAZNA Trajanje: 25. 04. 2025 – 25. 04. 2029 Odobrena sredstva: 299.906,25 € Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je financiran v okviru intervencije IRP31 Podpora za projekte EIP iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027. Partnerji:
V Sloveniji je pridelava jagodičja v zavarovanih prostorih v porastu, primanjkuje pa izpopolnjenega znanja o specifikah pridelave posamezne jagodičaste sadne vrste. Pridelovalci nasade zavarujejo zaradi vremenskih neprilik, ki so posledica podnebnih sprememb in ogrožajo ekonomsko upravičenost pridelave. Zato pridelovalci jagodičaste rastline, ki imajo najbolj občutljive plodove med vsemi sadnimi vrstami, na različne načine zaščitijo in tako izboljšujejo tehnologijo ter dosegajo večje, kakovostnejše in zagotovljene pridelke. Pridelava jagodičja se je preselila v plastenjake, sezonsko ali stalno pokrite, pod protiinsektne in/ali protitične mreže, kar omogoča stabilnejši, zgodnejši/konkurenčnejši in kakovostnejši pridelek z manj ostanki FFS. V sklopu projekta bodo kmetije, specializirane za pridelavo v zavarovanih prostorih, skozi svoje praktične izkušnje v treh pridelovalnih sezonah skupaj s strokovnjaki pripravile smernice za pridelavo jagodičja v zavarovanih prostorih. Smernice bodo razdeljene na dva tipa pridelave – integrirana pridelava (pridelava v tleh in v substratu) in ekološka pridelava, vključevale bodo natančen opis tehnologije pridelave vseh najpomembnejših jagodičastih sadnih vrst s poudarkom na varstvu rastlin ter ekonomiki pridelave. Gre za eno prvih gradiv, ki se bo pisalo iz druge smeri – iz dejanskih izkušenj pridelovalcev, ki jih bodo strokovnjaki le še razložili s teoretično podlago. Cilji in rezultati Osnovni cilj projekta je pridobiti nova praktična znanja o različnih tehnologijah pridelave različnih jagodičastih sadnih vrst ter pridobljena znanja razširiti med pridelovalce in ga predajati na način, da bo doseglo vse zainteresirane za tovrstno pridelavo jagodičja. Pričakovani ključni rezultati
- Spletna stran Evropske komisije, namenjena Razvoju podeželja - Spletna stran Skupne kmetijske politike |
Povezava do spletne strani Evropske komisije, namenjene EKSRP:
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm
Povezava do EIP-AGRI Network:
https://ec.europa.eu/eip/agriculture/en/
Povezava do spletne strani PRP:
https://www.program-podezelja.si
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm
Povezava do EIP-AGRI Network:
https://ec.europa.eu/eip/agriculture/en/
Povezava do spletne strani PRP:
https://www.program-podezelja.si