Pozdravljeni, Ta teden je pa za nas malo drugačen. Sploh se ne zavedamo kakšno nespremenljivo življenje kot družina živimo dokler koga ni za kakšen dan ali dva, potem pa je ogenj v strehi. Matjaž se od nedelje do četrtka zjutraj mudi na srečanju biodinamičnih sadjarjev v Nemčiji. Vsi potrebujemo vsake toliko časa srečanje s posamezniki, ki nas razumejo in se znajo z našimi izzivi poistovetiti. Tako je za Matjaža po dobrem letu to spet priložnosti, da izmenja izkušnje in znanje s 14 biodinamičnimi sadjarji iz cele Evrope. Doma pa sušimo Samotove solze, ker ne ve kako bo preživel še 2 dni brez atija. Sem bila kot mama v teh primerih v preteklosti malo prizadeta, dokler ni prišel čas, da je bila na vrsti moja odsotnost in je bilo zelo podobno. Smo pa malo prej izkoristili priložnost in v soboto prvič pripravili domače hamburgerje in sami naredili bombetke. Otroci so rekli, da že nekaj časa niso jedli tako čudovitega kosila. To je pač mlada generacija, ki ne ceni skutnih štrukljev, ki so bili pred kratkim na jedilniku. So se Samotu zasvetile oči, ko je videl, da sem kljub "Turinekovim pravilom" kupila dva paradižnika, eno kumaro in eno papriko. A smo na koncu vsi ugotovili, da bomo sedaj lažje čakali na poletje. Predvidena vsebina 7. zelenjavne košarice v letu 2023:
Današnja zelenjava tedna pa je stebelna zelena. Pred dvema tednoma sem bila z enim gospodom na vezi zaradi nekega projekta, v katerega bi nas želeli vključiti. Ob pogovoru katere so tiste rastline, ki jih v Sloveniji še ne poznamo oz. predstavljajo izziv je z njegove strani padel stavek: "Tako kot stebelne zelene v Sloveniji ne zna nihče pridelati." Najprej sem mislila, da se šali, a je še enkrat zatrdil enako. Na kratko sem mu poizkusila pojasniti, da gre in da to v praksi tudi mi izvajamo v štirih letnih časih. Ni mogel verjeti. Dejstvo je, da je zelo občutljiva na nizke temperature in lahko stebla zaradi njih zmrznejo. Pri nas jo imamo trenutno v rastlinjaku z dvojno folijo, pokrito s kopreno. Kljub temu se zgodi, da je potrebno obtrgati več rastlin, da dobimo potrebno število listov. A je vredno, če veš zakaj in za koga je ta dodaten trud oz. riziko vreden. V primeru več dni zaporedoma, ko bi temperatura ponoči pade pod -5 stopinje Celzija bi večino zelene namreč tudi v naših pogojih zmrznilo. Kar se tiče skladiščenja je to trenutno rastlina, ki potrebuje Vašo pozornost takoj po prihodu domov. Če je izpostavljena nižjim temperaturam namreč hitro "zvodeni". Največkrat jo uporabimo za sočenje. Številni uporabljate samo stebla listov, lističe same pa zavržete, ker so preveč aromatični. Poskusite jih posušiti in uporabite zmlete v doma narejeni zeliščni soli. V zmleti obliki jo je tudi lažje dodajati drugim jedem. Pri nas jo pa vedno dodamo v juhe kar cel list, ki ga po kuhanju v ekonom loncu odstranimo. Matjažu je namreč okus naše tudi v tej obliki premočan. Sama pa uživam z njenim dodatkom tudi v solati. Enkrat sem stebla uporabila tudi v fermentirani solati oz. kimchiju. Trenutno se namreč igram s fermentiranjem raznolike zelenjave, ki bi nam še dodatno popestrila zimski jedilnik ob kisli repi in zelju.
0 Comments
Pozdravljeni, Danes sem Samota peljala v Šentilj na karate in je z zanimanjem opazil, da je ob 17-ih svetlo. Takoj je prišlo s tem povezano vprašanje, kdaj bo prvi poletni dan, ki ga več kot obožuje. Sama sem dopoldan sejala plodovke (paradižnike, paprike, jajčevce). Matjaž pa je obrezoval sadno drevje kjer mora venomer misliti na količino jabolk, ki jih določena veja lahko podpre. Realno smo kmetje redko v sedanjem trenutku. Vedno žanjemo plodove dela preteklih mesecev in neprestano sejemo, presajamo ter oskrbujemo rastline, katerih plodove bomo uživali v prihodnjih mesecih. Čas pa nepretrgoma beži in mi z njim. A prejšnji četrtek se je za oba čas za trenutek več kot ustavil. Presunila naju je namreč vsebina in barvitost košarice. O takšni je Matjaž pred dvanajstimi leti, ko je začel s samostojno kmetijsko potjo, lahko v tem času le sanjal. Predvidena vsebina 6. zelenjavne košarice v letu 2023:
Sama uporabljam za večino špinačnih jedi tudi stebla. Prejšnji teden sem se hecala, da sem čisto prava čarovnica. Po dolgem času sem delala špinačno omako s krompirjevim pirejem. Prisežem, da so se špinačni listi po dušenju "skrčili" na več kot osmino volumna. Če se temu želimo izogniti, jo čisto rahlo podušimo ali v solati uporabimo surovo. V primeru, da je imamo trenutno preveč, jo lahko po dušenju tudi zamrznemo v obliki kock in nas v takšni obliki počaka tudi več mesecev. Ste opazili, da postaja listnata zelenjava trenutno vedno slajša? Tudi sama sva se z Matjažem čudila kako se je okus ohrovtov, zelene, motovilca in špinače spremenil. Še zimski portulak je spremenil okus. Na eni strani je to zaradi splošno nižjih temperatur in sladkor služi kot rastlinski "antifriz". Na drugi strani pa rastline same želijo preprečiti, da bi zmrznile in je vsebnost vode zgodaj zjutraj v listih nižja. To je Matjaž še posebno opazil prejšnji teden, ko je v četrtek zjutraj pobiral zelenjavo in nekaj slučajno pozabil ter se vrnil v rastlinjak okoli enih, ko so vsi listi izgledali bolj "polni". Kar se tiče receptov mi je osebno fenomen kako različne kulture uporabljajo enake oz. podobne sestavine. Za primer sta špinačna fritata (https://okusno.je/recept/spinacna-fritata) oz. njena korejska prijateljica gyeran mari (žal še nisem našla slovenskega recepta https://drivemehungry.com/gyeran-mari-korean-rolled-egg-omelet/) , ki je v obliki rolade. Obe se prilagajata sezonskim sestavinam, sta hitri za pripravo in odlični popestritvi krožnika. V primeru špinače pa odlično orodje, da nimamo občutka, da je količina izparela v zrak. Pozdravljeni, Z Matjažem sva se spraševala kaj smo v prejšnjem tednu počeli. Minil je namreč prehitro. Med obnovo, načrtovanjem pridelave v letošnjem letu, manjšo prenovo spletne strani (priprave na predzakup 2023), ribanjem zadnjega zelja in Matjaževim predavanjem na Koroškem je minilo tako hitro, da sploh nisva opazila, da so otroci čez vikend bili s skavti na zimovanju. Samo je v Konjicah z volčiči užival v zelenih odtenkih. Luka in Ema pa sta s četo uživala zimske radosti (veliiiikooooooo snega) na Arehu. Luka je pri skavtih že deveto leto, a priložnosti, kjer so lahko naredili več iglujev, v katerih so najstniki stali, še ne pomnimo. Domov so vsi prišli močno utrujeni in premraženi, a polni premnogih čudovitih vtisov. Tudi Piki uživa v svojem poslanstvu lovljenja voluharjev in sledenja zajcem, ki si upajo na njegov teritorij. Predvidena vsebina 5. zelenjavne košarice v letu 2023:
Mnogi sprašujete, če ponovno uporabimo pokrove. Odgovor je, da ne, saj je zapiralni mehanizem pri pokrovih zelo občutljiv. Zelo hitro jih lahko preveč zapremo. Tako, da jih tudi zaradi higienskih standardov pokrovov ne uporabljamo ponovno. Včasih pa se zgodi, da dobimo kozarce v takšni obliki. Fotografija je iz pomladi lanskega leta, ko je ena izmed prvih družin našega partnerstva vrnila stekleno embalažo tako sortirano in očiščeno. Tako me je presunilo, da sem morala fotografirati in je čakala na objavo do sedaj. Realnost je pač takšna, da smo vsi skupaj del tudi tega dela našega sodelovanja. Hvala Vam, da svoj del vzamete tako resno ;)
Pozdravljeni, Pravijo, da je kovačeva kobila vedno bosa. Pri nas je tudi tako. Sicer nismo nikoli lačni, moramo pa na plod drugih talentov, ki so nama bili podarjeni, kar nekaj časa počakati. Bivanje v naši več kot 260 let stari hiši je namreč vedno prilagajanje. Na naši strani. Letos smo namenoma rekli, da novih gradbenih projektov ne bomo načeli. Je še pa marsikatera stvar, ki jo moramo dokončati. Tokrat so bile na čakalni listi omare v otroških sobah in naš računalniški prostor, ki je v zadnjih letih dobil kar nekaj novih uporabnikov. Seveda si lahko predstavljate kakšna selitev narodov je bila pri treh otroških omarah. Seveda so nam pri tem pomagali tudi otroci. Zaradi pomanjkanja časa so prevzeli tudi del kuhanja. Je dobila Ema idejo takoj, ko je videla, da imamo še nekaj lanskoletnih borovnic. Moje so bile še najbolj preproste brez sirupa in čokolade. Njena kreativnost res nima meja. Predvidena vsebina 4. zelenjavne košarice v letu 2023:
Danes si bomo pobližje pogledali masleno kolerabo. Malo manj poznana sorodnica repe se skladišči v podobnih pogojih kot ostale korenovke, na 1 stopinji Celzija tudi do več mesecev. V hladilniku Vas bo počakala tudi 5 tednov, vendar morate poskrbeti, da se ne izsuši. Spada v družino križnic, a je za razliko od repe bistveno bolj mila. Koren je rumenkaste barve in čvrst. Uživati je možno tudi zgornji del (liste), kar bi bilo mogoče aktualno v zgodnje jesenskem času. A je za nas malo manj aktualno, ker jo pobiramo eno izmed zadnjih, ker počakamo, da res dozori na njivi za poln razvoj okusa in zrelosti zaradi česar se tudi skladišči optimalno. Uporablja se lahko:
Pri nas jo zaradi otrok največ pojemo surove in v solatah. Na "kuhanem" jedilniku pa je največkrat v nedeljskem kosilu v enostavni glineni posodi iz pečice. Na večje kose narežemo korenje, krompir, rdečo peso (v posodi jo dodajte ločeno, da ne obrava preveč ostale zelenjave), masleno kolerabo, bučo hokaido/maslenka, sladki krompir, kodrolistni/toskanski ohrovt in dva lista stebelne zelene. Na vrh lahko dodate kakšen kos mesa. Pokrito lončeno posodo pečemo v pečici pri 160 do 180 stopinjah Celzija 40 minut. Fotografije pa žal nisem našla. Jo bom naredila ob naslednji priložnosti. Pozdravljeni, Pa smo ga dočakali. Sneg namreč. Najbolj so se ga razveselili otroci in seveda Piki. Je prav zanimivo opazovati, da je kuža z 1,5 leti res kot 2 letni otrok, ki mu je sneg tako zanimiv, da bi v njem užival vse do trenutka, ko je enostavno preveč mrzlo in mokro. Sva se danes na poti v Maribor pogovarjala s Samom o zadnjih nekaj zimah. Kolikor se njegova mala glavica spomni namreč že kar nekaj časa božič in novo leto nista bila bela. V pričakovanju snega sva z Matjažem v petek domov preselila tudi ovce, saj lahko teža snega na električni ograji povzroči možnost za pobeg. Tako, da smo jih pripeljali v sadovnjak, kjer je več kot dovolj zavetja, hrane in fiksna ograja. Pri nalaganju smo spoznali tudi članico črede, ki se nam je pridružila v letošnjem letu. Trenutno je velikostnega razreda srednje velike muce. Danes smo pa našli še enega samčka. Predvidena vsebina 3. zelenjavne košarice v letu 2023:
V teh dneh se nam je pa zahotelo spet malo bolj močne domače juhe. To sem običajno kuhala dolgo časa na štedilniku na polena, ki smo ga imeli v kuhinji. Od lani ga nismo več uporabili, ker je v samem kurišču počil. Seveda nikoli več niso bile juhe tako bistre. Vse dokler nisem odkrila lonca na pritisk (ekonom lonca). Za tokratno nedeljsko kosilo sem narezala krompir, korenje, toskanski ohrovt, dodala velik list stebelne zelene in nekaj kosov mesa ter vse skupaj osnovno začinila. Juha je bila bistra (čeprav na fotografiji ni čisto tako), okusna in kuhana v dobrih 40 minutah. Po vseh letih kuhanja iz osnovnih sestavin imate tudi Vi zagotovo kakšen "čudežen" pripomoček brez katerega v kuhinji sploh ne gre več. Bila bi zelo vesela, če bi kakšne modrosti podelili z mano in tudi nam izboljšali/olajšali vsakodnevne kuhinjske čarovnije. Pozdravljeni, Sveti trije kralji so na kmetijo prinesli akcijo! Je bilo prav zanimivo, kako sva zavestno določene stvari na kmetiji umirjala na račun sproščenosti v družini. Včeraj pa sva oba čutila, da naju kmetija več kot potrebuje in sva izpraznila del rastlinjaka, pripravila zemljo, da bom lahko danes sadila solato, špinačo, motovilec in zimski portulak, ki nam bodo polnili mize v pozni pomladi. Matjaž pa bo danes po dolgem času spet delal pirine testenine. Zagotovo se bo še kaj drugega našlo ;) Predvidena vsebina 2. zelenjavne košarice v letu 2023:
Glede na temperature, ki smo jim trenutno priča, bomo danes pisali o jabolkih. Zakaj? Ker nas mnogi sprašujete kako jih primerno skladiščiti. Redki imajo v trenutnih razmerah primerno skladišče in si pomagate s kletjo, balkoni in hladnejšimi hodniki. V nekem "normalnem" zimskem času so Vam ti dobro služili, sedaj pa vidite, da to nekako ne ustreza in seveda z veseljem pomagamo tudi v tem primeru. Pozdravljeni, upamo, da ste mirno, a kljub vsemu odločno zakorakali v novo leto. Pri nas smo poskušali najti pravo razmerje med aktivnostmi in počitkom, kar nam je večinoma tudi uspelo. Vsako leto v tem času poskušava z Majo narediti še dodatno refleksijo preteklega leta in iz tega pregleda izluščiti najbolj bistvena spoznanja ter izkušnje. Hkrati pa na osnovi tega "koncentrata" načrtovati prihajajoče leto, kjer bo naše delo, družina in prosti čas čim bolje usklajeno ter v nekem sozvočju z dolgoročnimi cilji in vizijo. Sedaj, ko sem to zapisal, se sliši malce kičasto, a kljub vsemu se nama zdi, da je dobro izoblikovana vizija (ideja, misel) začetek vsake dobre zgodbe ;) A gremo raje k zelenjavi... Predvidena vsebina 1. zelenjavne košarice v letu 2023:
Zelenjava tega tedna pa je zimski portulak. Prvič sem ga srečal v solati na konferenci biodinamičnih kmetov v Švici pred dobrimi 15 leti, saj pri nas ni tako zelo znana zelenjava. Zanimivo je, da zelo drobna semena kalijo šele, ko se temperatura spusti pod 10 stopinj. Sicer ga poskušamo posejati že konec avgusta, a glavnino semena posejemo v septembru, nato pa sadike presadimo v rastlinjak v 2. polovici oktobra. Je ena izmed redkih zelenjadnic, ki tudi pozimi ne preneha z rastjo (čeprav jo zelo upočasni) in ki ji nizke temperature ne pridejo do živega (seveda pod streho v rastlinjaku, da sneg ali jutranje slane ne poškodujejo listov). Kar je pa nam še posebej všeč na zimskem portulaku, je njegov svež in sočen, a dokaj nevtralen in mehak okus. Trenutno pobiramo posevek, ki je optimalno zrasel in kjer je uporabna celotna rastlina (od razrastišča do konca listov). Vsebuje veliko vitamina C, železa in omega-3 maščobnih kislin, seveda pa še veliko množino drugih zdravih elementov ter spojin. Pri nas najpogosteje konča v solati (samostojen ali pa v mešanici s katerokoli drugo zelenjavo), otroci pa ga najraje jedo kar takšnega - pogosto kar ob sprehodu v rastlinjaku (kot večino zelenjave, ki jo pridelujemo). Seveda pa se ga lahko uporabi tudi v kuhani (podobno kot špinača) ali popečeni (stir-fry) obliki, ali pa kot dodatek k jedem na koncu priprave kot barvno popestritev. |